Ugotovil sem, da so na tem blogu večinoma sladice. Če se kdo sprašuje, ne jem ves čas sladkarij. OBČASNO (ponavljam občasno) pojem tudi kaj, kar ni sladkarija. Ne no, trudim se, da jem čim bolj polnovredno če se le da. Včasih pač rabiš npr. slanik iz najbolj cenene pekarne, ali pa Mannerjeve napolitanke (ne tiste polnozrnate, ker so naključno veganske), ali pa arašidovo maslo na žlico, ker so pač trenutki, ko to rabiš. Ljubezen do samega sebe rečem #treatyoself.
Moji obroki so večinoma sestavljeni iz polnovrednih žitaric, stročnic in zelenjave, občasno pa tudi tofuja. Morem povedat, da so moja nova obsesija olive. Nikoli mi niso bile interesantne, zato jih do Barbarellinega quiche-a na odprti kuhni nisem nikoli poskusil. In potem sem bil osupnjen. Hvala Barbara, še kdaj :)
No nazaj k zdravim obrokom, na mojem jedilniku se pogosto znajdejo npr. kvinoja, sladek krompir, čičerika... Stvari, ki do pred parimi leti niso bile tako poznane. Sladek krompir je pri meni hrana nombre uno. Potem pride kvinoja. Ali pa oboje skupaj. Z indijskimi začimbami.
Šparglji zapuščajo sezono, zato jih je treba porabit dokler so še tu. Potem ugotoviš, da je madre skuhala še eno fino zelenjavno omako. Sladek krompir je itak obvezen. Tofu je za to, da bomo močni! Čeprav bi šlo pomojem tudi z hrustljavo zapečeno čičeriko.
Začimbe zmešaš, dodaš sojino omako in vse zmešaš v gosto pasto in tofu mariniraš vsaj 1 uro. Na olivnem olju ga pečeš dokler nima hrustljave skorjice.
Za pečen sladek krompir :
1 manjški sladek krompir
1 žlička čilija, paprike, čebule, soli in popra
olivno olje
Pečico segreješ na 200 stopinj. Krompir olupiš, narežeš na cekine in ga daš na pekač. Posuješ ga z začimbami in poliješ z olivnim oljem. Pečeš 20-30 minut.